2. 2. 2026
"HOMAGE"
Zgibanko smo z dijaki pripravili pred 20 leti,
ko je bil pesnik Mirislav Košuta
ob dnevu SLOVENSKE KULTURE
gost na liceju France PREŠEREN;
»Bil je velikan literature, ki je premagoval
razdalje«
Ob smrti Miroslava Košute se vrstijo številni odzivi
Trst |
2.
feb. 2026 | 16:32
Vrstijo se odzivi ob smrti pesnika Miroslava
Košuta, ki je umrl danes, dober mesec pred svojim 90. rojstnim
dnevom. SKGZ izpostavlja, da je bil Košuta eden od glasnikov Slovencev v
Italiji predvsem na kulturnem področju, ki je za sabo pustil trajno sled.
Njegova večkrat glasna in polemična stališča pa so bistveno prispevala k rasti,
zavesti in samozavesti kulturne podobe Slovencev, ne le v Italiji, so še
dodali. Spomnili so tudi, da je bil Košuta več desetletij dejaven v SKGZ, ter
navedli besede literarnega zgodovinarja Borisa Paternuja, ki je Košuto označil
za zadnjega mornarja sicer zelo celinske slovenske poezije.
Njegove pesmi o
morju, Trstu in ljubezni so izšle pri številnih slovenskih založbah.
Založništvo tržaškega tiska je leta 1999 izdalo izjemen antološki izbor Memoria
del corpo assente s prevodi njegovih pesmi v italijanščino Darje Betocchi.
V Slovenskem stalnem
gledališču, so Miroslava Košuto označili za velikana tržaškega kulturnega
prostora ter človeka in umetnika, ki je s svojim delom in srčnostjo za vedno
obogatil svet. Od leta 1978 je bil umetniški vodja in ravnatelj, položaj pa je
z vizijo, predanostjo in pogumom opravljal polnih dvajset let, v katerih so
nastajali nešteti spomini, priznanja, anekdote, osebni stiki, intervjuji in
pisma, so med drugim zapisali.
Podpredsednik vlade
in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je v sožalnem pismu
pokojnikovim svojcem prav tako izrazil globoko sočutje in spoštovanje do
njegovega življenja in dela. Kot je še zapisal, je bil pesnik, dramatik,
prevajalec in pisec popevk Košuta eden najvidnejših ustvarjalcev slovenskega
kulturnega prostora, z njegovo smrtjo pa je slovenska kultura izgubila velikana
literature - ustvarjalca, ki se je s slovensko besedo dotikal src ter s svojim
delom premagoval razdalje med mesti, generacijami in stoletji.
»Predvsem pa smo
izgubili človeka z veliko začetnico, ki ni bil le v ponos in navdih, temveč je
s svojo radoživostjo, toplino in človeško bližino mnogim pomenil tudi veliko
veselje. Njegova bogata dediščina - pesniške zbirke, avtobiografske pripovedi,
članki, razmisleki in nepozabne slovenske popevke - je že neločljiv del
slovenske kulturne podstati. Njegova sled ostaja mnogo več kot spomin; ostaja
kot pogum in navdih za prihodnost,» so vsebino sožalnega pisma povzeli pri
uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Državna sekretarka
Vesna Humar pa je med drugim zapisala, da je bil Košuta »živ dokaz o
resničnosti in moči skupnega slovenskega kulturnega prostora. Ustvarjalna,
ampak tudi duhovita, topla, pisana umetniška avtocesta med Ljubljano in Trstom.
Bil je vse to, zaradi česar je, kljub zgodovinskim viharjem in muhavi usodi,
lepo biti Slovenec«.
---------------------------------------------
PRIMORSKE NOVICE
Miroslav Košuta: “Tak svet ne more trajati dolgo”
TRST > Bil je pesnik jezika. Ne jezika kot sredstva, temveč kot
izvora. “Poleg temeljnega navdiha je eden od izvorov mojih pesmi namreč sam
jezik, slovenski jezik, njegova logika, njegova zvočnost, njegove
podobe ...,” je pred leti dejal v intervjuju za Primorske novice. Ta
zavezanost jeziku zanj ni bila estetska “poza”, ampak eksistencialna drža
človeka z meje, ki je zgodaj spoznal, da je beseda lahko tudi oblika odpora.
Rodil se je 11. marca 1936 v Križu pri Trstu, v času in
prostoru, kjer je slovenščina pomenila več kot govorico. Pomenila je obstanek.
Iz revne družine, kot je večkrat poudaril sam, je z izjemno notranjo trmo in
življenjsko silo prišel do študija v Ljubljani. Tja se je prvič odpravil leta
1955, z vlakom, ki je stal na mejah, in s telesom, ki je kmalu zatajilo. “V
Ljubljani mi je odpovedalo srce. In po desetih tednih zdravljenja so me poslali
domov umret. A je bila življenjska sila močnejša od bolezni.”
...
Košuta se nikoli ni umaknil v molk. Tudi angažirane pesmi, ki jih je pisal kot odziv na družbena dogajanja, je razumel kot moralno gesto. Pesem Dan oktobrske revolucije ni bila, kot je poudaril, hvalnica, temveč opomin: “Tak svet ne more trajati dolgo.” V njej je govoril v imenu tistih, ki nimajo glasu, z vero, da umetnost lahko vsaj za trenutek vzpostavi prostor solidarnosti.
Ob njegovi smrti so se oglasili tudi v Slovenskem stalnem gledališču Trst. Spomnili so se moža, ki je bil “velikan tržaškega kulturnega prostora”, in zapisali, da je v gledališču pustil “dragocene sledi svojega ustvarjalnega in človeškega popotovanja”. Z globoko hvaležnostjo so se poklonili človeku, ki je s srčnostjo in vizijo zaznamoval generacije.
Junak našega časa
Tako se je pobelil, da taji,
da je v njegovih žilah rdeča kri.
A ko sprašuje te, za čim trpiš,
rad namiguje, da boli ga - križ.
*
Miroslav Košuta, iz izbora štirivrstičnic Mavrična školjka, Celjska Mohorjeva družba, 2011
Nekega dne se bom
zbudil in si dejal:
"Buongiorno, Košuta! Come stai?"
"Dobro", odvrnem, "saj zjutraj sem zdrav."
Potem se zdrznem, prisluhnem napeto
in zmedeno vprašam "Che cosa hai detto?
E perchè parli per zakaj?"
