... v teku ...
Poročanje Magde Jevnikar za oddajo na slovenskem radiu TRST-A:
Magda Jevnikar
Umetnik Martin Kralj razstavlja v Trstu:
Kar si želi narava
Svetoivanski
park v Trstu je konec maja v polnem razcvetu, stavbe v parku so v glavnem prenovljene,
v njih pa se odvijajo čisto drugačne zgodbe kot v preteklosti, ko smo park
imenovali »norišnica« ali »umobolnica« ali v najboljšem primeru »psihiatrična«.
In čeprav vemo, da tudi danes marsikdaj doživljamo stisko, ki nas spravlja v
obup in nemoč, je vendar obisk razstave v malem muzeju v parku nekaj
prijetnega.
V
soboto, 30. maja, se je v prostorih prej omenjenega muzeja MiniMu predstavil
tržaški umetnik Martin Kralj na razstavi, ki ji je dal preprost in jasen naslov
Kar si želi narava. Od leta 2023, ko smo se v Kulturnih dogodkih prvič
seznanjali z umetniškim ustvarjanjem Martina Kralja, je minilo le nekaj let,
vendar je ta leta umetnik izkoristil za nenehno ustvarjanje, tako da ima za
sabo že kakih petnajst razstav. Eno je postavil celo v prestolnici Kambodže, v
živahnem Phnom Penhu, kjer je organiziral tudi delavnico. Morda je prav bivanje
v okolju, prežetem z mladostno energijo in vzhodnjaškim načinom življenja,
navdihnilo nekaj njegovih del in, posledično, usmerilo kuratorja razstave,
profesorja Borisa Grgiča, da je zasnoval postavitev nekoliko drugače. Že takoj
na začetku začutimo, da smo pustili za sabo običajni hrup in da vstopamo v
prostor s posebnim vzdušjem. Platna so na dveh stenah, levo in nasproti vhoda,
na desni pa visijo pred slikami, ki so prav tako na steni, tkanine, ki so
pobarvane na obeh straneh in mehko zavalovijo ob vsakem premiku zraka. Z dvojno
vrsto slik je ustvaril odmaknjen kotiček ali skriti prehod, ločen od
preostalega prostora. Nudi nam možnost za odmik in trenutek miru.
Interpretacije so tu neskončne: od najenostavnejše, da gre za zamisel, ki nam
omogoča opazovanje platnenega izdelka z obeh strani in hkrati njegovo
prosojnost, do iskanja duhovnih sestavin, ki namigujejo na oltar v nekaterih
verskih praksah, kjer je dogajanje odmaknjeno od ljudi in očem prikrito. Morda
pa gre zgolj za domislico, ki daje prostoru zanimivo zgradbo.
Zvoki
strun so lepo zazveneli pod prsti kitarista Carla Zugne, ki je večer obogatil s
štirimi skladbami. Kurator razstave Boris Grgič je opisal potek nastajanja
slik: umetnik dela na prostem v sodelovanju z naravo, če si smemo izposoditi ta
znani stavek. Na svojem vrtu ima mizo, na katero raztegne blago in nanj položi
listje, rastline, zemljo, veje, nato pa prepusti vse to času in vremenu. Dež,
sonce, veter in vlaga ustvarjajo barvito podlago, ki nastaja naključno, dan za
dnem, lahko celo ves mesec. Potem pa se umetnik odloči za posege, ki so
premišljeni in načrtni. Včasih je opazna zgradba v obliki glasbenega črtovja,
včasih je to navpična vijuga, ki daje barvni abstrakciji pridih urejenosti. V
nekaterih primerih se pojavljajo besede, tokrat dve japonski, ena pomeni
»izboljšanje«, druga »spremembo«. Če se malo prepustimo domišljiji, ugledamo
kakšno podobo, drobno, stilizirano, a vendar razpoznavno.
Z oktobrske razstave v Portopiccolu je Boris
Grgič prinesel kole, ki jih je umetnik oblekel v svoje tkanine. A to ni edini
dodatek k slikam. Sredi sobe so kocke, s prav tako barvno prevleko, le da so
vseh velikosti in tudi materialov. Nekatere so iz cementa, da jih komaj
dvignemo, druge so lahke in krhke. V levem kotu pa nas pričaka še presenečenje.
Prvič je Martin Kralj razstavil svoj dnevnik, nekakšno knjigo umetnika, ki pa
je seveda čisto vsa v njegovem slogu.
Boris
Grgič, kurator razstave in umetnikov dolgoletni prijatelj, je pojasnil, kako so
sploh nastala ta in prejšnja dela. Za svoje otroke je umetnik ustvarjal platna,
ki so jih lahko spravili v kovček in odnesli po svetu, tako da so jih povsod
spremljala. Ker so bila brez okvira in podlage, so bila zelo priročna. Tudi
prijatelji njegovih otrok so se začeli zanimati za platna, pobarvana na obeh
straneh, tako magična, da so se v trenutku spremenila v stensko sliko ali
visečo tapiserijo. Predvsem pa je Kralja ves čas vodila želja po preizkušanju,
kaj vse lahko nastane ob sodelovanju z naravo. In prav v tem je globoka misel
ali sporočilo: narava je radodarna, močna, ustvarjalna, odločna, nepredvidljiva.
In tako se sklene krog in razumemo naslov Kar si želi narava.
Razstava
v tržaškem muzeju MiniMu bo odprta do 27. junija. Tistega dne bo ob 18. uri
zaključni dogodek, ki je še skrivnost, saj nas hoče umetnik presenetiti.
-----------------------------------------------------
... delavnice na odprtem (od 5 do 99 let) ...
