V pripravi:
- iz spletne strani Primorskega dnevnika ...
ARHIV za ars delavnice: slikarstvo, grafika, oblikovanje, fotografija, video ...
2. 2. 2026
"HOMAGE"
Zgibanko smo z dijaki pripravili pred 20 leti,
ko je bil pesnik Mirislav Košuta
ob dnevu SLOVENSKE KULTURE
gost na liceju France PREŠEREN;
»Bil je velikan literature, ki je premagoval
razdalje«
Ob smrti Miroslava Košute se vrstijo številni odzivi
Trst |
2.
feb. 2026 | 16:32
Vrstijo se odzivi ob smrti pesnika Miroslava
Košuta, ki je umrl danes, dober mesec pred svojim 90. rojstnim
dnevom. SKGZ izpostavlja, da je bil Košuta eden od glasnikov Slovencev v
Italiji predvsem na kulturnem področju, ki je za sabo pustil trajno sled.
Njegova večkrat glasna in polemična stališča pa so bistveno prispevala k rasti,
zavesti in samozavesti kulturne podobe Slovencev, ne le v Italiji, so še
dodali. Spomnili so tudi, da je bil Košuta več desetletij dejaven v SKGZ, ter
navedli besede literarnega zgodovinarja Borisa Paternuja, ki je Košuto označil
za zadnjega mornarja sicer zelo celinske slovenske poezije.
Njegove pesmi o
morju, Trstu in ljubezni so izšle pri številnih slovenskih založbah.
Založništvo tržaškega tiska je leta 1999 izdalo izjemen antološki izbor Memoria
del corpo assente s prevodi njegovih pesmi v italijanščino Darje Betocchi.
V Slovenskem stalnem
gledališču, so Miroslava Košuto označili za velikana tržaškega kulturnega
prostora ter človeka in umetnika, ki je s svojim delom in srčnostjo za vedno
obogatil svet. Od leta 1978 je bil umetniški vodja in ravnatelj, položaj pa je
z vizijo, predanostjo in pogumom opravljal polnih dvajset let, v katerih so
nastajali nešteti spomini, priznanja, anekdote, osebni stiki, intervjuji in
pisma, so med drugim zapisali.
Podpredsednik vlade
in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je v sožalnem pismu
pokojnikovim svojcem prav tako izrazil globoko sočutje in spoštovanje do
njegovega življenja in dela. Kot je še zapisal, je bil pesnik, dramatik,
prevajalec in pisec popevk Košuta eden najvidnejših ustvarjalcev slovenskega
kulturnega prostora, z njegovo smrtjo pa je slovenska kultura izgubila velikana
literature - ustvarjalca, ki se je s slovensko besedo dotikal src ter s svojim
delom premagoval razdalje med mesti, generacijami in stoletji.
»Predvsem pa smo
izgubili človeka z veliko začetnico, ki ni bil le v ponos in navdih, temveč je
s svojo radoživostjo, toplino in človeško bližino mnogim pomenil tudi veliko
veselje. Njegova bogata dediščina - pesniške zbirke, avtobiografske pripovedi,
članki, razmisleki in nepozabne slovenske popevke - je že neločljiv del
slovenske kulturne podstati. Njegova sled ostaja mnogo več kot spomin; ostaja
kot pogum in navdih za prihodnost,» so vsebino sožalnega pisma povzeli pri
uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Državna sekretarka
Vesna Humar pa je med drugim zapisala, da je bil Košuta »živ dokaz o
resničnosti in moči skupnega slovenskega kulturnega prostora. Ustvarjalna,
ampak tudi duhovita, topla, pisana umetniška avtocesta med Ljubljano in Trstom.
Bil je vse to, zaradi česar je, kljub zgodovinskim viharjem in muhavi usodi,
lepo biti Slovenec«.
---------------------------------------------
PRIMORSKE NOVICE
TRST > Bil je pesnik jezika. Ne jezika kot sredstva, temveč kot
izvora. “Poleg temeljnega navdiha je eden od izvorov mojih pesmi namreč sam
jezik, slovenski jezik, njegova logika, njegova zvočnost, njegove
podobe ...,” je pred leti dejal v intervjuju za Primorske novice. Ta
zavezanost jeziku zanj ni bila estetska “poza”, ampak eksistencialna drža
človeka z meje, ki je zgodaj spoznal, da je beseda lahko tudi oblika odpora.
Rodil se je 11. marca 1936 v Križu pri Trstu, v času in
prostoru, kjer je slovenščina pomenila več kot govorico. Pomenila je obstanek.
Iz revne družine, kot je večkrat poudaril sam, je z izjemno notranjo trmo in
življenjsko silo prišel do študija v Ljubljani. Tja se je prvič odpravil leta
1955, z vlakom, ki je stal na mejah, in s telesom, ki je kmalu zatajilo. “V
Ljubljani mi je odpovedalo srce. In po desetih tednih zdravljenja so me poslali
domov umret. A je bila življenjska sila močnejša od bolezni.”
...
Nekega dne se bom
zbudil in si dejal:
"Buongiorno, Košuta! Come stai?"
"Dobro", odvrnem, "saj zjutraj sem zdrav."
Potem se zdrznem, prisluhnem napeto
in zmedeno vprašam "Che cosa hai detto?
E perchè parli per zakaj?"
kdor ne predela zla, postane njegova žrtev ... kdor ne predela zla, postane njegova žrtev ... kdor ne predela zla, postane njegova žrtev ... kdor ne predela zla, postane njegova žrtev ... kdor ne predela zla, postane njegova žrtev ...
NOVOLETNO VOŠČILO
In še ... ob 18.30
Nedeljski Piccolo je objavil:
Tako: Primorski dnevnik, 3. oktober 2025
...
V dvorani Fittke predstavlja svoje delo v skupinski razstavi tudi naš "nekdanji" dijak . . .
------------------
nekaj iz arhiva SLOfest '19: https://ars-klub.blogspot.com/search?updated-max=2019-11-05T10:36:00-08:00&max-results=7&start=5&by-date=false
------------------
slofest'25
In pred "Cvetjem v jeseni" še melanhoničen Tango ...
ŠG - posnetek v živo s koncerta 20.9.2025
uredil gb
ČRNIGOJ - UMETNIK - UČITELJ
Tako poroča Primorski dnevnik:
... Razstava sodi med uvodne dogodke Slofesta - festivala Slovencev v Italiji, ki se bo začel v četrtek, 18. septembra.
»Ko smo pri Zvezi slovenskih kulturnih društev (ZSKD) pozimi začeli razmišljati o razstavi, ki bi jo vključili v letošnji festival, smo se spomnili, da obhajamo 40-letnico smrti našega umetnika Avgusta Černigoja. Po zaslugi Jasne Merkù smo se povezali z Goriškim muzejem in stkali odlično sodelovanje, ki je privedlo do tega, kar danes gledate v samem mestnem središču, kjer je bil Černigoj doma, kjer so in so bili doma njegovi sopotniki in učenci,« je zbrane v torek, na odprtju razstave, ki izpostavlja pomembnejše trenutke v opusu Avgusta Černigoja, nagovorila predsednica ZSKD Živka Persi. Na ogled je pred tem bila še do aprila na Gradu Kromberk in ponuja umetnikova dela iz zbirke Goriškega muzeja, dopolnjujejo pa jo še nekatera iz drugih inštitucij in zasebnih zbirk. Tržaško razstavo bogatijo slike, ki so v lasti gostiteljev - ZSKD in SKGZ.
Razstavo si je do 20. septembra mogoče ogledati vsak dan med 10. in 13. uro ter med 17. in 20. uro. Vstop je prost.
--------------------------------------
Nekaj posnetkov z razstave:
Iz arhiva - povezava: https://ars-klub.blogspot.com/2019/07/razstave-v-solski-vezi.html
zbral in uredil gb