Svileni kalejdoskopi v ART-gallery 03 v Sesljanu

 

V pripravi  ...

Svileni kalejdoskopi 

Boris Gustin razstavlja v ART-gallery 03 v Sesljanu

Med morjem, nebom in kamnom - v Kraški hiši -

 

V pripravi...

Med morjem, nebom in kamnom  

-  Gabriella Pahor razstavlja v Kraški hiši  -

ODPRTJE Kraljeve razstave v MiniMu ... delavnice na odprtem in sprehod po razstavnem prostoru ter ZAKLJUČNI "FINISSAGE"

 ...  dogodki so mimo ...

SLED - Barvani kamenčki za spomin na dogodek ...

za video klikni 2x

--------------------------------------------------------------

Poročanje Magde Jevnikar za oddajo na slovenskem radiu TRST-A:

Magda Jevnikar

Umetnik Martin Kralj razstavlja v Trstu: 

Kar si želi narava

                            Svetoivanski park v Trstu je konec maja v polnem razcvetu, stavbe v parku so v glavnem prenovljene, v njih pa se odvijajo čisto drugačne zgodbe kot v preteklosti, ko smo park imenovali »norišnica« ali »umobolnica« ali v najboljšem primeru »psihiatrična«. In čeprav vemo, da tudi danes marsikdaj doživljamo stisko, ki nas spravlja v obup in nemoč, je vendar obisk razstave v malem muzeju v parku nekaj prijetnega.

                        V soboto, 30. maja, se je v prostorih prej omenjenega muzeja MiniMu predstavil tržaški umetnik Martin Kralj na razstavi, ki ji je dal preprost in jasen naslov Kar si želi narava. Od leta 2023, ko smo se v Kulturnih dogodkih prvič seznanjali z umetniškim ustvarjanjem Martina Kralja, je minilo le nekaj let, vendar je ta leta umetnik izkoristil za nenehno ustvarjanje, tako da ima za sabo že kakih petnajst razstav. Eno je postavil celo v prestolnici Kambodže, v živahnem Phnom Penhu, kjer je organiziral tudi delavnico. Morda je prav bivanje v okolju, prežetem z mladostno energijo in vzhodnjaškim načinom življenja, navdihnilo nekaj njegovih del in, posledično, usmerilo kuratorja razstave, profesorja Borisa Grgiča, da je zasnoval postavitev nekoliko drugače. Že takoj na začetku začutimo, da smo pustili za sabo običajni hrup in da vstopamo v prostor s posebnim vzdušjem. Platna so na dveh stenah, levo in nasproti vhoda, na desni pa visijo pred slikami, ki so prav tako na steni, tkanine, ki so pobarvane na obeh straneh in mehko zavalovijo ob vsakem premiku zraka. Z dvojno vrsto slik je ustvaril odmaknjen kotiček ali skriti prehod, ločen od preostalega prostora. Nudi nam možnost za odmik in trenutek miru. Interpretacije so tu neskončne: od najenostavnejše, da gre za zamisel, ki nam omogoča opazovanje platnenega izdelka z obeh strani in hkrati njegovo prosojnost, do iskanja duhovnih sestavin, ki namigujejo na oltar v nekaterih verskih praksah, kjer je dogajanje odmaknjeno od ljudi in očem prikrito. Morda pa gre zgolj za domislico, ki daje prostoru zanimivo zgradbo.

                        Zvoki strun so lepo zazveneli pod prsti kitarista Carla Zugne, ki je večer obogatil s štirimi skladbami. Kurator razstave Boris Grgič je opisal potek nastajanja slik: umetnik dela na prostem v sodelovanju z naravo, če si smemo izposoditi ta znani stavek. Na svojem vrtu ima mizo, na katero raztegne blago in nanj položi listje, rastline, zemljo, veje, nato pa prepusti vse to času in vremenu. Dež, sonce, veter in vlaga ustvarjajo barvito podlago, ki nastaja naključno, dan za dnem, lahko celo ves mesec. Potem pa se umetnik odloči za posege, ki so premišljeni in načrtni. Včasih je opazna zgradba v obliki glasbenega črtovja, včasih je to navpična vijuga, ki daje barvni abstrakciji pridih urejenosti. V nekaterih primerih se pojavljajo besede, tokrat dve japonski, ena pomeni »izboljšanje«, druga »spremembo«. Če se malo prepustimo domišljiji, ugledamo kakšno podobo, drobno, stilizirano, a vendar razpoznavno.

                          Z oktobrske razstave v Portopiccolu je Boris Grgič prinesel kole, ki jih je umetnik oblekel v svoje tkanine. A to ni edini dodatek k slikam. Sredi sobe so kocke, s prav tako barvno prevleko, le da so vseh velikosti in tudi materialov. Nekatere so iz cementa, da jih komaj dvignemo, druge so lahke in krhke. V levem kotu pa nas pričaka še presenečenje. Prvič je Martin Kralj razstavil svoj dnevnik, nekakšno knjigo umetnika, ki pa je seveda čisto vsa v njegovem slogu.

                        Boris Grgič, kurator razstave in umetnikov dolgoletni prijatelj, je pojasnil, kako so sploh nastala ta in prejšnja dela. Za svoje otroke je umetnik ustvarjal platna, ki so jih lahko spravili v kovček in odnesli po svetu, tako da so jih povsod spremljala. Ker so bila brez okvira in podlage, so bila zelo priročna. Tudi prijatelji njegovih otrok so se začeli zanimati za platna, pobarvana na obeh straneh, tako magična, da so se v trenutku spremenila v stensko sliko ali visečo tapiserijo. Predvsem pa je Kralja ves čas vodila želja po preizkušanju, kaj vse lahko nastane ob sodelovanju z naravo. In prav v tem je globoka misel ali sporočilo: narava je radodarna, močna, ustvarjalna, odločna, nepredvidljiva. In tako se sklene krog in razumemo naslov Kar si želi narava.

                        Razstava v tržaškem muzeju MiniMu bo odprta do 27. junija. Tistega dne bo ob 18. uri zaključni dogodek, ki je še skrivnost, saj nas hoče umetnik presenetiti.

-----------------------------------------------------

 ... delavnice na odprtem  (od 5  do 99 let) ...

1

... postavimo most kot uči Leonardo ...

nosi 90 kg

--------------

2

... izdelajmo čepico iz starih časopisov ...

3

... sled barvnih kamenčkov vodi do Martinove razstave...

...  vstopimo s klikom  ...

F. But - M. Kralj - B. Grgič med predstavitvijo  -  foto Jasna Merkù

... posnetki in ureditev strani ...

gb

za   komentarje:

preserengb@yahoo.it

KONEC ŠOLSKEGA LETA 25/26

 

In že je šolsko leto pred iztekom.

To je čas, ko stiskajo pas profesorji in ko se brodolomu upirajo z vsemi silami tisti, ki so med letom čakali, da pokažejo, kaj zares zmorejo, ko se resno vprežejo.  Vsak konec šolskega leta je čas obračunov, pohval, zahval,   ...   Maturantskih sloves in novih načrtov.

Ko sem še poučeval, in so bili vsi programi in načrti nared, smo zadnjo uro zaključili s sprehodom, s  sladoledom ... poslovilnim rokovanjem.

No, mlajši kolegi! 

če ste vse programe spravili pod streho, vas vabim, da razbremenite zadnje ure s sprehodom v Park nekdanje umobolnice pri Svetem Ivanu, kjer bo v Mini Mu na ogled razstava dijaka, ki je na naši šoli maturiral pred več kot pedesetimi leti in se sedaj posveča likovnemu snovanju:

 "Tako kot si želi Narava".

Na sprehod, povabite tudi "našo gospo ravnateljico" da preveri, kako je vedno čas za nove načrte. 

...  voden ogled po dogovoru ...

---------------------------------------

ARS-delavnica (iz arhiva DOBRODOŠLI):

za tiste, ki pripravljate nove načrte za š.l. 26/27 

... klikni:

https://ars-klub.blogspot.com/2021/06/ars-poletne-delavnice-luci-v-atelieju-s.html

... gb ...

1. maj - PRAZNIK delovnih ljudi

 

Simboli - asociacije

RDEČA BARVA  ... 💓

ljubezen

strast

srce

kri

boj

upor

delo

zastava

nagelj

...

----------------------------------------------

Kako je rdeči cvet postal simbol upora

Tako  piše

Tadeja Lukanc

01. 05. 2026   v

www.dnevnik.si     

 

Kako je rdeči cvet postal simbol upora

Rdeči nageljni, ki jih vsako leto vidimo ob prvem maju, niso le praznična dekoracija. Njihova simbolika sega v čas nastajanja delavskega gibanja, ko je cvet postal znak solidarnosti, poguma in boja za delavske pravice. Kako je torej preprost rdeč cvet dobil tako močno družbeno simboliko?

Nagelj je bil v Evropi dolgo cenjen kot okrasna in simbolna rastlina. V različnih obdobjih je pomenil bodisi ljubezen bodisi zvestobo in celo družbeni status. V 19. stoletju je začel dobivati tudi politično konotacijo, predvsem v povezavi z rastočim delavskim gibanjem. Rdeča barva je bila že tedaj povezana z idejami solidarnosti, enakosti in upora. Delavci so si rdeče nageljne pripenjali na oblačila kot izraz pripadnosti gibanju in kot tih, a prepoznaven znak podpore zahtevam po boljših delovnih razmerah.

Od delavske konotacije do revolucije

Praznik dela, ki se je uveljavil konec 19. stoletja, je simboliko rdečega nageljna še okrepil. Delavske demonstracije in zborovanja so pogosto spremljali prav ti cvetovi. Nosili so jih posamezniki, z nageljni so krasili govorniške odre in postajali so prepoznavni vizualni znak praznika. V številnih državah, tudi Sloveniji, se je običaj z rdečimi nageljni ohranil skozi 20. stoletje. Zlasti po drugi svetovni vojni je rdeč nagelj postal skoraj nepogrešljiv del prvomajskih praznovanj – tako na uradnih prireditvah kot v vsakdanjih oblikah obeleževanja.

Danes rdeč nagelj nima več enake politične teže, kot jo je imel ob nastanku delavskega gibanja. Kljub temu ostaja pomembna vez med preteklostjo in sedanjostjo. Za nekatere predstavlja zgodovinski spomin na boj za delavske pravice, za druge predvsem tradicijo in praznično gesto.

Zanimivo je, da se pomen cveta lahko razlikuje glede na okolje in generacijo. Mlajši ga pogosto dojemajo kot del običaja, starejši pa v njem prepoznavajo tudi osebne in zgodovinske spomine. 

Nagelj ima hkrati zanimivo povezavo z mirom in nenasiljem tudi drugod po svetu. Znana je denimo nageljnova revolucija leta 1974 na Portugalskem, ko so ljudje vstavljali rdeče nageljne v cevi pušk vojakov, kar je simboliziralo nenasilno menjavo oblasti po skoraj 40 letih diktatorskega režima.

Cvet, ki nosi zgodbo

Rdeč nagelj je prehodil pot od preproste okrasne rastline do močnega družbenega simbola. Njegova zgodba kaže, kako lahko vsakdanji predmeti – tudi cvetovi – dobijo širši pomen, ko jih ljudje povežejo z idejami in vrednotami.

Čeprav danes morda ne razmišljamo pogosto o njegovem izvoru, rdeč nagelj ob prvem maju še vedno tiho spominja na zgodovino delavskega gibanja in na pomen skupnosti ter solidarnosti.

* * *

Tako so razmišljali naši dijaki v času pandemije leta 2021 ... 

https://ars-klub.blogspot.com/2021/04/pozdravljen-1-maj.html

... hočemo DELATI in od dela ŽIVETI ...

gb