mercoledì 17 aprile 2024

SAMO PAHOR --- premočrten kritičen glas ...

 


HOMMAGE – SAMO PAHOR



... tržaški zgodovinar, šolnik in aktivist za pravice Slovencev v Italiji  ...

Upal in verjel je v boljši jutri, za katerega se je treba boriti. Odšel je premočrten kritičen glas, kakršne še kako potrebujemo.


PD - 17.4.24

giovedì 11 aprile 2024

OperaViVa - Caffè Letterari ...

 




CAFFE' LETTERARI

Vabilo na predstavitev kataloga

in animiranega videa



(prilagamo dobljeno vabilo)










lunedì 8 aprile 2024

Natečaj: NA POTI DOMOV

 


Vabilo za dijake, ki imajo domišljijo, spretno pišejo in iznajdljivo predstavijo 

(beseda in slika) kot Bubnič in Magajna ...



gb


Nasvet: 

pogovorite se z mentorji ...

razpis je objavljen v Primorskem dnevniku ...



venerdì 8 marzo 2024

domenica 11 febbraio 2024

10. februar - dan za . . .


 10. februar 

- dan za poglabljabje in razmišljanje o vzrokih in posledicah 

- brez opravičevanja ali štrumentalizacije


VPRAŠAJ SE ZAKAJ  ?  !


"historia magistra vitae" ...

"zgodovino pišejo zmagovalci" ...

"delne resnice so laž" ...




11. februar 

DAN ZA PREBIRANJE NOVIC IN ODZIVOV  ...       ?





Nadaljevanje ...


Kaj  piše  "domači  tisk" :





Na  prvi   strani   Primorskega  dnevnika  -  11.2.24



In še  ...


Po dnevu spomina na žrtve fojb se je oglasila Slovenija. Kaj sporoča?

SLOVENIJA Avtor: N1

11. feb 2024 17:29


Ob italijanskem dnevu spomina na žrtve fojb in množičnega eksodusa Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije na slovenskem zunanjem ministrstvu poudarjajo, da je pri spominjanju na boleče izkušnje 20. stoletja potreben objektiven pristop, ki da je gradnik skupne prihodnosti. "Ob poudarjanju pravice do spominjanja in spoštovanja človekovega dostojanstva se ne smemo zatekati k poenostavljanju in povzdigovanju ene bolečine nad drugo ter potiskati v pozabo grozot, ki jih je Slovencem prizadejal fašizem," so zapisali.

V  spominskem parku v Bazovici ob meji s Slovenijo so včeraj položili vence in se ob italijanskem dnevu spomina na žrtve fojb spomnili povojnih pobojev in eksodusa Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije.

Slovesnosti se je med drugim udeležila tudi predsednica italijanske vlade Giorgia Meloni. Ob tem je dejala, da je k spomeniku v Bazovici prišla že mnogokrat, tudi kot mlado dekle, čeprav so takrat na tiste, ki so se spominjali povojnega trpljenja Italijanov, kazali s prstom, jih obtoževali in jih izolirali.

Dan spomina, ki ga v Italiji na dan podpisa pariške mirovne pogodbe obeležujejo od leta 2005, je po njenih besedah enkrat za vselej pometel z zaroto tišine o teh dogodkih. A za večdesetletno pozabo ni opravičila, je menila.

Kot je še dejala, so se danes prišli poklonit vsem Istranom in Dalmatincem, ki so se zato, da bi še naprej ostali Italijani, odločili zapustiti domove, zemljo in premoženje. Edino, česar jim Titovi komunisti niso mogli vzeti, je njihova identiteta, je zatrdila.

Zdaj se je odzvalo še slovensko ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ). 

-------------------------------------------------------


Izjava ministrstva za zunanje in evropske zadeve ob italijanskem dnevu spomina

11. 2. 2024

Ministrstvo v teh dneh, ko se Italija spominja žrtev fojb in eksodusa iz Istre, Reke in Dalmacije, ponovno poudarja pomen celovitega in spoštljivega spomina in dostojanstva za vse žrtve tragičnih dogodkov vojnega in povojnega obdobja 20. stoletja. Vsaka skupnost ohranja spomin na svoje boleče izkušnje, ob tem pa je potrebna tudi skrb, da iz bolečine ne zrastejo nove zamere, predsodki ali strahovi.

Ob poudarjanju pravice do spominjanja in spoštovanja človekovega dostojanstva se ne smemo zatekati k poenostavljanju in povzdigovanju ene bolečine nad drugo ter potiskati v pozabo grozot, ki jih je Slovencem prizadejal fašizem. Objektiven pristop k spominjanju na boleče izkušnje 20. stoletja je gradnik skupne prihodnosti, ki si ga zaslužijo prebivalci na obeh straneh slovensko-italijanske meje, zlasti mladi.

Sprava potrebuje svoj čas in iskren napor, da se odpremo drug drugemu in gradimo nove priložnosti. Primer takšne priložnosti predstavlja projekt Evropska prestolnica kulture dveh Goric, na katerega smo lahko ponosni tako v Sloveniji kot v Italiji.

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije si bo še naprej prizadevalo za spoštljiv dialog s sosednjo Italijo in razvoj sodelovanja v duhu temeljnih evropskih vrednot sožitja in sprave.

Slovenija vseskozi zagovarja strokovno obravnavo zgodovine. Primer takšnega sodelovanja med državama je bila priprava skupnega poročila o slovensko-italijanskih odnosih v obdobju 1880–1956, ki so ga pripravili v okviru za ta namen vzpostavljene slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije. Objava poročila v obeh državah bi dodatno prispevala k objektivnemu razumevanju zgodovinskih dogodkov.




Nadaljujte sami !




mercoledì 3 gennaio 2024